This document is part of the Martian Time Boneyard. It was originally located at http://www.arih.si/slo/koledar/formular_link_sl.htm.
Author: Igor Arih

 
  V novem tisocletju bo Mars, Zemlji najblizji planet, nedvomno prestopil iz obdobja opazovanja v cas kolonizacije. Veliko znanja, dela in potrpezljivosti bo potrebno za ponovno vzpostavljanje stabilne biosfere. Umetna krepitev danes sibkega ozonskega plasca bo trajajoc proces, v katerem se bodo zamenjale generacije. Ozonski plasc bo zascitil nezne prarastline, ustvaril ucinek tople grede in tako dvignil in uravnal temperaturo na povrsju planeta. Led iz Marsove skorje bo postal voda, ki bo stekla po ze znanih Marsovih kanalih. Po nebu bo zdrsnil oblak in morda sprozil nevihto. Ce ustvarimo plodna tla, bo seme vzniknilo samo od sebe. Zivljenje vselej najde pot. 

Prisel bo dan, ko bo vse nared. Clovek bo stopil na Mars z namenom, da tam prebije dlje casa. Prespal bo na rdecem planetu. Tiste dni, ki jih bo prezivljal na Marsu, mu zemeljski nacin merjenja casa ne bo pomagal. Se manj bo v pomoc tistim , ki se bodo tja preselili za vedno. Marsovski dan je za dobre pol ure daljsi od zemeljskega, Marsovo leto skoraj za dvakrat. Potreboval bo Marsovski koledar in Marsovsko uro. 

Vse je le vprasanje casa.

Igor Arih, Ljubljana, 9. novembra 1999

P.S. Ideja o Marsovskem koledarju je nastala v pogovoru s prijateljem Ervinom Hladnikom Milharcicem. Ce bom na ta racun nekoc obogatel, mu bom kupil mercedesa.

Marsovsko leto (M.l.) traja 59.355.072 sekund. To je 686,98 zemeljskih dni ali 668,60 marsovskih soncevih dni (M.s.d.) . Eno leto je doloceno s celimi dnevi. Za uravnavo ostanka 0,60 M.s.d. potrebujemo tri (3x) regularna leta z ºestooseminsestdeset (668 M.s.d.) dni in dva (2x) prestopna leta z enim dnevom vec (669 M.s.d.) . Regularno M.l.. (668 M.d.) sem podelil v 18 mesecev vsak po 37 dni, ter jim dodal Nulti dan na zacetku in Zadnji dan na koncu leta. Nulti dan leta Ena na Marsu naj bo zemeljski zadnji v tem tisocletju, prvi Januarja na Zemlji in prvi prvega meseca na Marsu, pa naj zacneta socasno. Ker je marsovski dan za 0,02741204 daljsi od zemeljskega se bodo dnevi na Marsu od 1. januarja 2000 odmikali od zemeljskih. Ta koledar Marsovskega leta Ena vkljucuje tudi zemeljski do 16. novembra 2001. Ta dan se bomo na Marsu poslavljali od prvega Marsovskega koledarskega leta.


 

Marsovski koledar v tiskani oblikiNakup Marsovskega koledarja:

Arih d.o.o., Ogla¼evalska agencija

Celov¼ka 32, 1000 Ljubljana, Slovenija

ali telefonsko:

tel:+386 (0) 1 4341700,

fax:+386 (0) 1 4341740 
 
 
   

Internetni nakup Marsovskega koledarja: cena 2999 SIT + postnina

Tiskani Marsovski koledar:

format: 333 mm x 1060 mm materijal:papir, kovinske letvice

Koledar v elektronski obliki